Ozrite se okrog
in spoznajte lepote naših krajev,
bogato zgodovinsko dediščino,
prepleteno s kulturo
in biseri tradicije
ter vesoljsko vsakdanjostjo.
Občina Vitanje je ena manjših slovenskih občin. Šteje okrog 2350 prebivalcev in meri približno 6500 ha. Celotno območje današnjega Vitanja obsega predvsem hribovito pokrajino na obronkih zahodnega dela Pohorja in podaljškov Karavank.
Ta pogorja loči brazda, del prelomnice, ki poteka od Labotske doline skozi Slovenjegraško kotlino in se usmerja proti Panonski kotlini. V predelu Pohorja se najvišje dviguje Rogla (1517m), visoki pa sta tudi zahodno od Rogle potekajoče sleme Kraguljšča (1491 m) in sleme Glažutske planine (1458 m). Odrastkom Karavank pripadata Paški Kozjak, na katerem je priljubljena planinska točka Basališče (1272 m), in Stenica (1091 m), ki postaja vse prepoznavnejša razgledna točka. Za razliko od odrastkov Karavank, na katerih skorajda ni vode, pa se v vrhove in planote Pohorja zajedajo visoko izvirajoči potoki, ki imajo velik pomen za oskrbo širšega območja s pitno vodo. Omenjena brazda je zaradi naravnih danosti že v antičnem obdobju imela velik prometno povezovalni pomen. Bloki marmorja, ki so jih v nekaterih starejših hišah uporabili za pragove in na Hudinji najdene nagrobne plošče dokazujejo, da se je že v času približno 100 let pred Kristusom oz. pred našim štetjem tu oblikovalo pomembno središče, naselbina Upellae, ki je bila takrat rimska postojanka ob pomembni cestni povezavi »Celeje« s Colaciem in Virunumom na Koroškem.
Domišljijo buri naveza na ime »WEITENSTEIN«, kar pomeni Vidov kamen. V bližini Sv. Vida na Hudinji je bilo že v rimski dobi bogato nahajališče marmorja, o čemer pričajo tudi arheološke izkopanine, prav iz tega pa se je najbrž rodilo tudi ime kraja Vitanje.
Posebno zanimivi sta imeni naselij Zgornji in Spodnji Brezen, ki izpričujeta vulkansko poreklo masiva Paškega Kozjaka.
Slovenci so se na tem ozemlju naselili v 6. stoletju. Po izgubi slovenske samostojnosti je prešlo področje pod frankovsko oblast velikega rimsko-nemškega cesarstva. Ob koncu 10. stoletja je ozemlje prešlo v last savinjskega mejnega grofa Viljema Breže – Selškega in ob koncu 11. stoletja pod krško škofijo. Kraj Vitanje je takrat postal upravno središče obširnega območja, saj so krški škofje tu imeli svoje ministeriale, iz katerih se je kasneje razvil rod Vitanjske gospoščine. Ti so postavili dva gradova.
Stari ali »Spodnji grad« je stal na strmi vzpetini jugovzhodno od naselbine ob vhodu v sotesko Hudinje. Prvič se omenja leta 1140. Propadel je po letu 1680, razvaline pa so vidne še danes. Novi ali »Gornji grad« je nedaleč stran, nastal pa je na drugem hribu na južni strani naselbine. Prvič se je omenjal leta 1322. Imel je podobno usodo kot Stari grad, le da je propadel po požaru po letu 1790. Legenda omenja zračni most iz kož, ki naj bi nekoč visoko nad sotesko povezoval po zraku oba gradova. Južno od Novega gradu se v Hudinjo v nadvse romantični dolinici Žimpred izliva s 5-metrskim slapom potok Breznica (Dantejev pekel). Grb Vitanjske gospoščine je povzel trg in danes tudi občina, katere sedež je v starem trškem dvorcu, zgrajenem baje že v 12. stoletju za potrebe upravljanja dela posesti krške škofije. Sedaj je stavba v občinski lasti. V njej so upravni prostori Občine. Leta 2006 je bila v njej postavljena tudi spominska soba Hermana Potočnika Noordunga, ki pa je od leta 2015 žal ni več.
Vitanjski ljudski pesnik Matija Štimulak tam okrog leta 1870 v pesmi popiše vse glavne hiše v trgu in na koncu za trški dvorec doda:
»Ta dvajsta graščina,
dom varje in pot,
zato so postajli
to hišo v tist kot.«
O gradovih pa sledeče:
»U Vitanski fari gradova sta dva,
katera prištevajo čudom sveta,
so zdaj razvaline,
po času vse mine,
kar zemlja rodi,
se v prah spremeni.«
Matija Štimulak
Prvotno Vitanje je obsegalo le tisti del današnje naselbine, ki leži ob stari župnijski cerkvi sv. Petra in Pavla. Kaj kmalu pa se je razvilo novo naselje »forum« - trg, ki je nastal okoli škofijskega dvorca, takratnega upravnega središča. Naselju so bile leta 1306 podeljene trške pravice. Najmočnejši vpliv kraja je bil zaznan v 14. in 15. stoletju, ko se je v trškem dvorcu vršilo krvno sodstvo za območje približno polovico današnje Slovenije. Zaradi gospodarskih vplivov se je trg ponemčil, medtem ko je Vitanjska vas z okolico ostala močno slovensko narodno zavedna. Z razvojem je trg postal močno trgovsko in obrtniško središče, okolica pa je imela kmečki značaj. Tam so se že v 17. stoletju razvili zametki fužin in glažut. Po gradnji železnice in tudi zaradi novih cestnih povezav, ki so obšle Vitanje, je kraj z okolico izgubil svojo veljavo. Odmaknjenost od glavnih prometnih povezav je botrovala gospodarskemu nazadovanju, danes pa se prav odmaknjenost kaže kot prednost predvsem zaradi ohranjenega naravnega okolja. Poselitev je razpršena.
Prebivalci živijo v sedmih vaseh: Brezen, Hudinja, Ljubnica, Paka, Sp. Dolič, Stenica, Vitanjsko Skomarje in v trgu Vitanje.
Kmečkega prebivalstva je okoli 60%. Večina območja, ki pripada Pohorju, je vodovarstveno območje. Večjih tovarn, razen Uniorjevega obrata in podjetja Kovinar, na območju ni, tako da le 16% zaposlenih dela v kraju stalnega prebivališča. Vsemu temu navkljub pa ljudje z žlahtno »pohorsko trmo« vztrajajo in živijo s svojim krajem. To je prednost in hkrati izjemno bogastvo v navezi z ohranjeno naravno in kulturno - zgodovinsko dediščino. Prav to bogastvo želimo deliti z vami.
Prav tako želimo še posebej deliti z vami zadovoljstvo in prednost, ki jo prinaša pridobitev, dograjena v letu 2012 in se je prvotno imenovala Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij ali na kratko Ksevt. Danes nosi ime Noordung center.
Impozantna unikatna stavba v svetovnem merilu je to. V sebi nosi izjemno sporočilo o življenju in delu enega najpomembnejših pionirjev vesoljske znanosti, našega rojaka, predolgo povsem neznanega velikega Slovenca in znanstvenika svetovnega kova Hermana Potočnika Noordunga in hkrati odstira tančico z mnogoterih skrivnosti in dejstev osvajanja vesolja.
Zaradi tega se v naš ponos, vezan na tradicijo, vpleta močan pridih sodobnosti in izjemno mikavne znanosti, zato je naš vsakdan drugačen, zanimiv za nas, za vse obiskovalce, za Slovenijo, Evropo in svet.
Župnijska cerkev je posvečena apostoloma Petru in Pavlu in se imenuje tudi »zimska cerkev«, saj je v njej redno bogoslužje od praznika vseh svetnikov do velike noči. Letna cerkev na Hriberci, Marijina cerkev, je bila zgrajena sredi 18. stoletja in je najmlajša cerkev v vitanjski župniji. Poleg svoje umetniške in kulturno zgodovinsko bogate notranjosti daje kraju pečat prepoznavnosti. V njej potekajo cerkveni obredi v poletnem času. To je edinstven pojav v Sloveniji opravljanja obredov župnije Vitanje v različnih župnijskih cerkvah v poletnem in zimskem času.
Podružnične cerkve župnije Vitanje so sv. Marjeta v Spodnjem Doliču, sv. Anton v Breznu in sv. Vid na Hudinja. Paka se ponaša z Berložnikovo kapelo in Stenica s kapelico Marijine roke na Stenici.
Drgnite svoje oči, kolikor želite, futuristična stekleno betonska stavba v središču Vitanja ni plod vaše domišljije, ampak Kulturno središče Evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT), ki je 6. septembra leta 2012 odprlo vrata Vitanju, Sloveniji, Evropi, svetu …
Danes se ta hiša imenuje Noordung center.
Center dolguje zahvalo za svoj obstoj prvenstveno Hermanu Potočniku Noordungu (1892 – 1929), enemu najvplivnejših mislecev na področju raketne tehnologije in njenega razvoja na začetku 20. stoletja, čigar rodbina je živela v Vitanju več generacij. Raketni inženir, po rodu Slovenec Herman Potočnik, je pod psevdonimom Noordung tik pred smrtjo l. 1929 izda knjigo Problem vožnje po vesolju. Ta vsebuje glavnino konkretnih rešitev bivanja in vožnje po vesolju in je tako postala pomemben učbenik in inspiracija večini znanstvenikov tako ameriškega kot sovjetskega vesoljskega programa. Na podlagi rešitev, navedenih v knjigi, je bil posnet tudi svetovno znani film Odiseja 2001. Noordung je zelo natančno izračunal tudi geostacionarno orbito, kar se je zdelo v tistem času utopija, dobrega pol stoletja kasneje pa se je izkazal izračun za izjemno točnega, saj Noordungov izračun višine orbite na pribl. 35.900 km, ki ga je opravil ročno, odstopa le za pičla 2 km.
V letu 2006 je Občina Vitanje v graščini, kjer je Hermanov ded sredi 19. stoletja županoval, odprla spominsko sobo Hermana Potočnika Noordunga.
Center je svojsko, izjemno zanimivo delo, ki lahko s svojo dražljivo pojavnostjo in vsebino predstavlja tako zgodovino, kot tekoče dogajanje na področju svetovne vesoljske znanosti. Povezuje znanstvene kroge sveta in jih hkrati bogati s kulturalizacijo vesolja s projekti združevanja znanosti, umetnosti in gospodarstva. Veliko prostora, ki je namenjen galerijski in znanstveni dejavnosti, odpira številne možnosti. V prihodnosti naj bi sledile nove, enako ali še bolj zanimive razstave in atraktivne postavitve.
Ko pade nad Vitanje mrak, se na objektu prižgo luči. Takrat se vzbudi v človeku občutek, kot da je sredi Vitanja pristal velik leteči krožnik. Tišina, ki jo podarja noč v mirnem, nadvse lepem in prijaznem kraju, buri domišljijo, ponuja stvarnost in snuje nove izzive.
Kulturno turistično društvo Sveti Vid - KTD Sveti Vid vse od svoje ustanovitve leta 2000 izpolnjuje poslanstvo druženja prebivalcev in zaščite kulturne dediščine na tem delu Pohorja. V sodelovanju z družino Kušar si prizadeva ohraniti Beškovnikovo domačijo, ki na obronkih Pohorja pod cerkvijo svetega Vida ponuja enega najlepših vpogledov v kulturno dediščino. Na Beškovnikovi domačiji najdete zanimivo obnovljeno kaščo iz leta 1814 in preužitkarsko kočo, poleg tega sta tu še odlično ohranjeni starinska kmečka hiša in gospodarsko poslopje. Kašča je bila namenjena spravilu hrane od prve žetve in nato vseh pobranih poljskih pridelkov ter spravilu mesa. Obnovljena je bila v sodelovanju Zavoda za varovanje kulturne dediščine, KTD Sveti Vid in družine Kušar. V kašči je predstavljeno, kako so shranjevali hrano naši predniki. Njihov odnos do hrane je bil povsem drugačen, kot je danes. V njej si lahko ogledate tudi zbirko restavriranih starih predmetov. Poleg tega si lahko ogledate tudi rimsko grobišče in kapelico, v kateri so vzidane plošče, najdene leta 1902, izvirajo pa iz leta 166 našega štetja.
Društvo ponuja vodene oglede za manjše ali večje skupine do 50 oseb. Možni so tudi ogledi z domačo malico po dogovoru na e-mail: ktd.sveti.vid@gmail.com ali tel: 041-851-451.
http://www.ktdsvetivid.si.
Preužitkarsko hišo so leta 1830 dogradili na Beškovnikovi domačiji kot novo poslopje poleg glavne hiše, hleva, svinjaka in kašče. Namen graditve preužitkarske hiše je bil dati dom prejšnjim gospodarjem kmetije, ki so glavno hišo odstopili tako imenovanim »tamladim«. Starejši so se odmaknili v poseben del hiše, na premožnejših posestvih, kot je bila Beškovnikova domačija, pa so odšli v samostojno hišo. Mladi so s starši naredili in podpisali testament, s katerim so se zavezali, da bodo stari gospodarji dobro preskrbljeni do svoje smrti in ne bodo izgnani s kmetije. Vsak teden so dobili tako imenovani »avcug«, to pomeni osnovne prehranjevalne potrebščine.
Ta preužitkarska hiša nam omogoča jasen pregled prostorov v nekdanjih kmečkih hišah na Pohorju. Ko vstopite v notranjost hiše, se znajdete v veži ali »laupi«, skozi katero je bil vstop v kuhinjo in »hijšo«. »Hijša« je bila glavni prostor, v katerem se je zbirala vsa družina. Namenjena je bila prehranjevanju, spanju in rokodelskim opravilom pozimi. Nazadnje je na domačiji živela teta Monika. Skrbela je za pet otrok, ki so k njim prišli kot rejenčki. Preužitkarska hiša pa danes služi drugačnim namenom. To so npr. prireditve, restavratorske in druge delavnice ter druženja.
Turistično društvo Vitanje, ki se ponaša s 55 letnico delovanja, že vse od svoje ustanovitve skrbi za dober vtis kraja. Od začetka delovanja je društvo postavilo klopi za oddih, izdajalo več predstavitvenih gradiv, si prizadevalo za lepo urejeno okolje in organiziralo številne odmevne prireditve za obiskovalce od blizu in daleč. Od leta 1989 TD Vitanje vsako leto pripravi tradicionalno prireditev Holcerija, ki ohranja bogato zgodovinsko izročilo ljudi po domače Olcarjev, ki so se stoletja ukvarjali z lesarstvom, prepletenim s kulturno dediščino tega dela Pohorja. Prireditev privabi v kraj veliko ljudi iz bližnje in daljne okolice. Njeno bistvo sta predstavitev starih običajev in tekmovanje v olcarskih veščinah. Tako vsako leto ponovno oživi kak že pozabljen običaj, prireditev pa je tudi priložnost skupnega nastopa, saj vasi tekmujejo, katera bo bolj izvirna. Kot dopolnitev programa se vrstijo številne razstave. Tudi ljudska pesem in glasba, ki sta na tej prireditvi sestavni del druženja, dajeta prireditvi poseben čar, tako kot svojega dodaja ljudski pesnik Matija Štimulak, p.d. Černjak, ljudski pesnik, domačin iz Brezna. Poleg tega, da omenja Olcarje, med drugim tudi zapiše verz, ki je še vedno aktualen in ostaja vodilo v našem vsakdanu:
»Naj vitanska fara po svetu slovi,
pravica ta stara še tukaj živi.
Edinost in sprava
bod' Vitane slava,
ljubezen in mir
vsih farmanov cir.«
Seveda premore Vitanje še številne druge znamenitosti. V kulinariki prednjačita Gostilni Kuzman in Čebelica, močno poznane so pečene postrvi iz turistične kmetije Polenšek, svoje vrhunske izdelke zelo rad pokaže izdelovalec violin g. Pavel Skaza, domačija Brodej vabi v čudovit Etnološki muzej, ogleda vredni sta vasica Rakovec in doline Brezna.
In kar je najpomembneje. Povsod boste srečali prijazne in nadvse gostoljubne ljudi…
Priprava besedila: Slavko Vetrih
