Spoštovani občani Vitanja in bralci glasila Vitanjčan!

Pred vami je zloženka Nekoč pomembni, danes pozabljeni. Za vas smo jo pripravili: Jože Hribernik, Alojz Klokočovnik, Andrej Kuzman in Tone Ošlak.

V zloženki je zajet strnjen prikaz  kančka naše bogate kulturne dediščine, to so mlini in žage na vitanjskem območju. V njej smo želeli prikazati, koliko mlinov in žag na vodni pogon je v preteklosti delovalo na celotnem vitanjskem območju.  Evidentiranje in slikovne zapise smo začeli  že spomladi leta 2015. Zaradi obsežnosti in odkrivanja vse številnejših podatkov, smo svoje delo končali v letošnjem poletju.

V osnovi smo želeli dokumentirati vse mline in žage, ki so do nedavnega delovale na vodni pogon. Opisali smo tudi vzroke za propad le - teh. Pri tem nismo podrobneje opisovali ustroja mlina in žage, bolj nam je šlo za to, da dokumentiramo njihov obstanek.

Zbrano gradivo je precej obsežno, saj obsega veliko slikovnega materiala. Z vodstvom Občine in z njeno pomočjo smo se dogovorili, da bomo celotno gradivo objavili v knjižici z enakim naslovom, kot jo ima zgibanka. Objavljena bo tudi na internetni strani.

Knjižica ima tudi zgodovinsko noto, saj so v njej argumenti o obstoju mlinov in žag, ki so navedeni v urbarju iz leta 1404, 1502, Franciscejskem katastru, vojaških specialkah, pričevanju lastnikov in njihovih potomcev ter ostalih krajanov. 

Zanimivo je, da se do danes noben mlin ni ohranil v celoti. Obstaja še nekaj zgradb mlinov, vendar brez vodnega kolesa. Podobna slika je pri žagah. Nekaj žag sicer je še, vendar jih poganja električna energija. Zaradi menjave lastnikov je bilo težavno tudi poimenovanje mlinov in žag, v nekaterih primerih pa o njih ni več sledi. Upam, da smo pravilno uporabili tudi  domača imena pri poimenovanju objektov.

Našim zanamcem kmalu ne bomo imeli kaj pokazati. Z elektrifikacijo celotnega področja, so vodne mline in žage izpodrinili mlini in žage na električni pogon. Locirani so v sklopu gospodarskih objektov pri hiši, za razliko od prej, ko so se nekateri nahajali daleč od doma, v strmih grapah vodotokov.

Smiselno bi bilo, da bi glede na številčne nekdanje mline in žage  obnovili vsaj en mlin, kot zgodovinsko pričo nekega časa. Gotovo bi marsikoga tak ogled zelo pritegnil in navdušil. Predvsem bi se naši zanamci ob tem seznanili s tedanjim načinom življenja ter tehnološko razvitostjo naših prednikov.

Želimo, da bi vam zloženka in  knjiga pričarali čas naših prednikov z vsem spoštovanjem do naše preteklosti in da bi se v vas porodila želja, da navedene objekte morda kdaj tudi sami obiščete.

Ob koncu se zahvaljujemo Občini Vitanje za finančno pomoč pri izdaji zloženke ter knjižice in vsem, ki so nam s svojim pričevanjem pomagali odkrivati delčke naše preteklosti v našem projektu.

Tone Ošlak